Ela!


Ochite ti sa zvezdni nebesa.   

Kosata ti e zdrachniya voal  
na kqsna vecher, tvoyata kosa!   
Dqhqt ti -svej mominski dqh,   
na yuga sqjivitelniya lqh,   
zefir posred cvetya zaspal.   
     
Ela, denyat e mqrtqv i studen.   
V taz lunna nosht, s razpusnata kosa,   
privedena nad men,   
ela i dqhay v moeto lice,  
ela i sgrey izstinalo sqrce -  
v taz lunna nosht, pod zvezdni nebesa.